NASILJE V DRUŽINI – PRAVICE IN MOŽNOSTI ZA UKREPANJE
V prispevku želimo seznaniti vse ženske, ki doživljajo nasilje s strani zakonskega oz. zunajzakonskega partnerja oz. s strani bivšega zakonskega oz. zunajzakonskega partnerja (v nadaljevanju samo partnerja) s pravicami in možnostmi za ukrepanje.
Ko govorimo o nasilju v družini, imamo v mislih psihično, fizično, ekonomsko, spolno nasilje in zanemarjanje. Največkrat gre za preplet vseh oblik. Cilj povzročitelja nasilja pa je v tem, da žrtev podredi in ima nad njo moč in avtoriteto.
Psihično nasilje opredelimo kot ravnanje oz. odnos v katerem je prisotno ljubosumje, verbalno nasilje (poniževanje, nenehno kritiziranje, norčevanje), posesivnost, grožnje, nadzorovanje, zbujanje občutkov krivde in manjvrednosti, socialna izolacija (izolacija od sorodnikov in prijateljev), uničevanje osebne lastnine, molk (tihi dnevi), različne manipulacije, jezni izbruhi, ščuvanje otrok proti materi, in mnoga druga ravnanja, katerih cilj je vedno enak: vzpostavitev nadzora nad žrtvijo, nizka samozavest in nizko samospoštovanje žrtve.
Fizično nasilje za razliko od psihičnega pušča vidne posledice. Vključuje odrivanje, klofutanje, lasanje, metanje stvari, brcanje, pretepanje, butanje z glavo ob zid, pretepanje s pasom, bičanje, boksanje, napade s strelnim ali s hladnim orožjem, davljenje, ugašanje cigaret na telesu, ipd. Poškodbe, ki jih povzroča fizično nasilje so različne (modrice, praske, rane, zlomljene kosti, izpahi, invalidnost, celo smrt).
Pri ekonomskem nasilju gre za nadzor nad prihodki in odhodki. Žrtev ne razpolaga z denarjem pač pa to počne povzročitelj nasilja. Sam določi, koliko denarja lahko porabi in za kaj ga lahko porabi. V zameno pričakuje hvaležnost.
Ženske v partnerski oz. zakonski zvezi doživljajo tudi spolno nasilje. Velikokrat še velja prepričanje, da je ženska dolžna ugoditi partnerju v vseh spolnih fantazijah in mu mora biti vedno na voljo. A gre zgolj za prepričanje, ženska namreč sama odloča o svojem telesu in o tem, kdaj bo privolila v spolni odnos s partnerjem ali možem in on mora to upoštevati. Vsakršno siljenje v spolna dejanja proti volje ženske opredelimo kot spolno nasilje. Pri spolnem nasilju ne gre zgolj za sam spolni napad oz. posilstvo, gre tudi za spolno nadlegovanje, prisilno ljubkovanje, incest, prisilno gledanje pornografskih revij ali filmov, siljenje v spolne odnose z drugimi, ipd.
Potrebno je omeniti še zanemarjanje. Gre za obliko nasilja, kateremu so največkrat izpostavljene osebe s fizično ali psihično oviranostjo in starejše osebe. Torej osebe, ki potrebujejo pomoč druge odrasle osebe.
O zanemarjanju govorimo, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana ali članico, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.
Dejanja, ki pomenijo zanemarjanje, so na primer nepripravljenost ali nesposobnost zagotoviti življenjsko nujne potrebščine, opustitev / pomanjkanje skrbi in nege, grobi postopki / surovo ravnanje, neprimerno, pomanjkljivo nadzorovanje in varovanje pred vsem, kar lahko škodi, zavračanje ali neizpolnjevanje obveznosti in dolžnosti, kršitev, zanikanje, omejevanje pravic.
Zanemarjanje je včasih lahko tudi nehoteno, večinoma pa je aktivno, torej zavestno. (M. Plaz v Priročnik 2014)
Nasilje pušča posledice ...
Življenje v nasilju pušča mnoge posledice, tako psihične kot fizične. Ženske doživljajo strah, občutke nemoči, panike, depresije, jokavosti, glavobole, načeto je njihovo duševno zdravje, težko skrbijo za gospodinjstvo, otroke, razmišljajo o samomoru. Velikokrat se tako potrdijo besede povzročiteljev »da jo bo spravil v norišnico«. Občutijo, da so same krive za povzročeno škodo. A temu ni tako. Za nasilje je vedno kriv tisti, ki ga povzroča! Iz nasilja je težko oditi brez posledic, zato je pomembno, da ženske iz nasilja izstopijo čimprej.
Nasilje pušča posledice tudi pri otrocih. Tudi pri njih so simptomi dokaj pododbni: slabše ocene, prenajedanje/hujšanje, socialna izolacija, strah, depresija, idr. na eni strani ter izostajanje od pouka, medvrstniško nasilje, nasilje nad sorodniki, neupoštevanje pravil, izogibanje, laganje, idr. na drugi strani. Otroci so ogledalo družine. Mnogokrat opažamo, da imajo iste vzorce kot starši: ali so zaprti vase in se težko postavijo zase ali pa sami postanejo povzročitelji nasilja.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) definira, da posebno varstvo pred nasiljem uživajo mladoletni družinski člani – otroci. To pomeni, da je otrok žrtev nasilja, tudi če je samo prisoten oz. živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (ni nujno da se nasilje izvaja nad njim, dovolj je, da nasilje nemočno opazuje).
Po tem istem zakonu so posebne skrbi deležne tudi starejše in invaldine osebe ter osebe, ki niso zmožne skrbeti same zase. V vseh omenjenih primerih smo dolžni ukrepati vsi (tudi starši in drugi sorodniki, sosedje, mimoidoči, ipd.), ne samo strokovni delavci.
Kakšne možnosti imam, če doživljam nasilje?
V kolikor je vaše življenje oz. življenja vaših otrok ogroženo, nemudoma pokličite pomoč policije. Najpomembnejše je zavarovati vas in vaše otroke. Policija vam lahko pomaga do varne namestitve (krizni center, varna hiša), prav tako vam kasneje lahko pomaga, da pridete do osebnih stvari.
V kolikor potrebujete zdravstveno pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika, izbranega ginekologa oz. na urgentno zdravstveno službo.
Vsekakor je sedaj čas, da razmislite glede prijave kaznivega dejanja nasilja v družini.
Verjetno boste potrebovali tudi psihosocialno pomoč (telefonsko ali osebno svetovanje, spremstvo in zagovorništvo na policijo, center za socialno delo, sodišče, idr.), ki jo nudijo nevladne organizacije v Sloveniji. Pomembno je, da ne ostanete sami, da imate podporo. Seznam nevladnih organizacij, ki nudijo tovrstno podporo je na koncu prispevka.
Poleg nevladnih organizacij, obstajajo še vladne. Poleg že omenjene policije in centrov za socialno delo so tu še regijska koordinacija za obravnavo nasilja v družini ter regijska interventna služba, okrožno državno tožilstvo, sodišče, zdravstvene ustanove, vzgojno-izobraževalni zavodi, organizacije s področja varstva človekovih pravic, organizacije, ki nudijo psihoterapevtsko oziroma psihološko svetovanje (več v Priročniku za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja Društva SOS telefon, www.drustvo-sos.si).
-
CENTRI ZA SOCIALNO DELO (CSD)
Nahajajo se v vseh večjih mestih po Sloveniji, za vas pa je pristojen tisti, ki je v kraju vašega stalnega prebivališča. Načeloma se lahko obrnete na katerikoli center, a nudili vam bodo zgolj prvo socialno pomoč (informacije, pogovor, usmerjanje), za vse ostalo pa se boste morali obrniti na center, ki je za vas pristojen.
Na CSD vam pomagajo pri izdelavi varnostnega načrta in izdelajo oceno ogroženosti za vas in družinske člane, ki je v nadaljevanju zelo pomembna, saj z njo dobite brezplačno pravno pomoč. Pomagajo vam pri iskanju varne namestitve in vas informirajo glede vaših pravic (prijava nasilja, info o kazenskem postopku, razveza zakonske zveze, denarna pomoč, psihološka pomoč, BPP), nudijo vam osebno, denarno in pravno pomoč.
-
POLICIJA
Nasilne dogodke lahko prijavite tudi kasneje, vendar kadar ste ogroženi, nemudoma pokličite na 113 oz. na številko vam najbližje postaje.
Nasilje, ki ga doživljate, lahko prijavite na katerikoli policijski postaji v Slovenji, ali na policijskih upravah, ki se nahajajo v večjih mestih. Prijavo nasilja lahko podate osebno, po telefonu (tudi anonimno) ali po pošti.
Pri prijavi si vzemite čas, skušajte povzeti vse nasilne dogodke, opišite kaj ste doživljali ob tem ali ste komu zaupali kaj ste doživljali, ste bili zaradi nasilja kdaj pri zdravniku, ali je bil povzročitelj kdaj že kaznovan, ali poseduje orožje? Imate morda fotografije poškodb? V kolikor se odločite za osebno prijavo, svetujemo, da se predhodno naročite pri kriminalistu oz. kriminalistki, ki dela na področju nasilja v družini.
Policija lahko na podlagi kaznivega dejanja odredi različne ukrepe in sicer:
-
Policijska prepoved približevanja določenemu kraju oz. osebi (60. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije)
Ukrep sprva izrečejo za 48 ur in ga takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku oz. sodnici okrožnega sodišča, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Če prepoved približevanja preiskovalni sodnik oz. sodnica potrdi, lahko ukrep izreče za čas do deset dni, pri čemer mora upoštevati začetek veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija. Nadzor nad spoštovanjem prepovedi približevanja izvaja policija.
Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bo povzročitelj nasilja nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku desetih dni, za katere je bila izrečena prepoved približevanja, lahko žrtev nasilja tri dni pred iztekom ukrepa predlaga preiskovalnemu sodniku oz. sodnici podaljšanje ukrepa do 60 dni. (Horvat, Matko v Priročnik 2014)
-
Policijsko pridržanje (157. člen Zakona o kazenskem postopku)
Policija lahko povzročitelju nasilja odvzame prostost in ga pridrži za 48 ur. Podani morajo biti utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje in priporni razlogi. Pridržanje mora biti potrebno zaradi zbiranja obvestil in dokazov, ugotovitve istovetnosti ter preverjanja alibija. Policija povzročitelja privede k preiskovalnemu sodniku oziroma sodnici. Ta lahko odredi pridržanje za 48 ur od privedbe, v tem času pa mora povzročitelja zaslišati. (Horvat, Matko v Priročnik 2014)
-
Spremstvo policije na dom (18. Člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini)
Če ste se pred povzročiteljem nasilja umaknili iz skupnega bivališča in s seboj niste uspeli vzeti nujnih osebnih stvari, lahko policijo prosite, da vam zagotovi varnost ob vstopu v stanovanjske prostore, v katerih prebivate, da lahko iz njih vzamete stvari, ki so potrebne za zagotavljanje vaših osnovnih življenjskih potreb in osnovnih življenjskih potreb vaših otrok (Horvat, Matko v Priročnik 2014).
-
SODIŠČA
Na družinskem sodišču se urejajo postopki začasnih odredb in razvez zakonske zveze, kjer odločajo, komu bodo skupni otroci zaupani v varstvo in vzgojo, kako bodo potekali stiki ter višina preživnine.
Na sodišče se obrnete z vlogo – če ste poročeni in se želite razvezati, imate dve možnosti, in sicer:
- sporazumna razveza zakonske zveze, kadar se z možem lahko dogovorita o tem, kdo od vaju bo skrbnik otrok in kako bodo potekali stiki, kakšna bo višina preživnine, kako si bosta razdelila premoženje. V primerih, kadar gre za nasilje v družini, je sporazum težko doseči, saj gre pri nasilju za zlorabo moči, kjer skuša povzročitelj nasilja doseči svoje.
- tožba za razvezo zakonske zveze, ki jo s pomočjo odvetnika vložite na pristojno okrožno sodišče. V njej navedete vaš predlog glede skrbništva, stikov in preživnine. Tožbo lahko pošljete po pošti ali pa jo vložite osebno na sodišču. V obeh primerih je potrebno plačati sodno takso (razen, če ste brezposelni oz. imate zelo nizek osebni dohodek).
Nadaljnji postopek je sledeč: če imata mladoletne otroke, bosta z možem vabljena na pristojni center za socialno delo, kjer bosta skušala doseči dogovor o skrbništvu, stikih in preživnini. V vsakem primeru, če dogovor skleneta ali ne, pa center pošlje mnenje sodišču, ki ga lahko upošteva ali pa razsodi drugače. Če mladoletnih otrok nimata, vama na center ni potrebno iti, vabljena sta na sodišče, ki vajin zakon razveže – lahko se zgodi, da vam pred glavno obravnavo sodišče pošlje ponudbo za mediacijo. To je poseben postopek, kjer imata z možem priložnost, da se dogovorita o delitvi premoženja. Mediacijo lahko zavrnete oziroma, če ni uspešna, naknadno vložite vlogo za delitev premoženja (Ignatov, 2009).
Dostikrat se zgodi, da se eden od zakoncev ne strinja z razvezo in tudi govori, da ne bo dal pristanka. Njegovo strinjanje ali nestrinjanje je brezpredmetno, sodišče zakonsko zvezo razveže, če vi (ki ste tudi vložili tožbo) vztrajate, da je za vas zakonska zveza nevzdržna. Sodišče tudi ne išče ali ugotavlja krivde za razpad zakona, dovolj je, da se izrečete o nevzdržnosti zveze. Svetujemo vam, da vas v vseh postopkih na sodišču zagovarja odvetnik oz. odvetnica (Ignatov, 2009).
V primeru, da imate mladoletne otroke, niste pa poročeni, se na sodišče prav tako obrnete z vlogo, in sicer z vlogo za dodelitev skrbništva, stikov in preživnine. Nadaljnji postopek je enak kot pri razvezah zakonske zveze. (Ignatov, 2009)
Na kazenskem sodišču pa boste urejali postopke v zvezi z:
-
ukrepom prepovedi približevanja in ukrepom prepustitve stanovanja v skupni uporabi (Zakonu o preprečevanju nasilja v družini),
-
kazensko ovadbo zaradi nasilja, ki ste jo vložili vi.
V prvem primeru potrebujete odvetnika, ki ga dobite preko brezplačne pravne pomoči, če ne presegate cenzusa in v primeru, če imate mnenje ogroženosti pristojnega CSD.
V drugem primeru pa načeloma ne potrebujete odvetnika, saj primer v vašem imenu vodi državni tožilec (vodi zadevo po uradni dolžnosti), vsekakor pa ga lahko imate, saj le-ta še dodatno pazi na vaše interese. Po Zakonu o preprečevanju nasilja (7. člen) vas lahko v kazenskih zadevah, ki so povezane z nasiljem v družini, spremlja poseben spremljevalec oziroma spremljevalka, ki si ga/jo izberete sami. (Ignatov, 2009)
-
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Do brezplačne pravne pomoči ste upravičeni, če ste brezposelni, prejemate denarno socialno pomoč ali pa je vaš osebni dohodek zelo nizek. Pri pristojnem sodišču (sodišče v kraju, kjer imate prijavljeno stalno bivališče, oddelki brezplačne pravne pomoči) vložite vlogo za dodelitev le-te (obrazec dobite na sodišču), v kateri navedete, za kaj točno bi pomoč potrebovali (npr. razveza zakonske zveze, delitev premoženja, prepustitev stanovanja, prepoved približevanja, ...) ter priložite ustrezna dokazila o vašem finančnem stanju (bančni izpiski, potrdilo o plači, odločba o denarni pomoči …). V vlogi lahko že navedete ime odvetnika oz. odvetnice, ki naj vas zastopa. V kolikor vam brezplačno pravno pomoč odobrijo, vas izbrani odvetnik oz. odvetnica zastopa v vseh postopkih pred sodiščem (napiše vlogo, tožbo, vas spremlja na obravnave, napiše pritožbo …).
Preko brezplačne pravne pomoči je možno pridobiti samo nasvet (če npr. še ne veste, če je vaš primer sploh primeren za sodišče, če potrebujete zgolj navodilo/nasvet, kaj bi bilo v vaši zadevi najboljše narediti) – postopek je isti, vložite vlogo, priložite potrebna dokazila o finančnem stanju.
Kot že omenjeno, ste upravičeni do brezplačne pravne pomoči zgolj, če izpolnjujete dohodkovni cenzus, če ga presežete, vam pomoč ni odobrena in morebitno zastopanje in postopke pred sodiščem v celoti financirate sami. Obstajata pa dve izjemi – vaš finančni položaj se ne preverja, če želite brezplačno pravno pomoč za postopka, ki sta navedena v Zakonu o preprečevanju nasilja. To sta postopek prepovedi približevanja in postopek prepustitve stanovanja v skupni uporabi. Za vložitev vloge za uveljavitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s tema postopkoma potrebujete oceno ogroženosti, ki vam jo izda vaš center za socialno delo. Oba ukrepa sta časovno omejena, in sicer na 6 mesecev, s tem, da lahko po preteku tega obdobja zahtevate podaljšanje ukrepa še za nadaljnjih 6 mesecev – skupno torej 1 leto. (Ignatov, 2009)
-
VARNA HIŠA, KRIZNI CENTER, MATERINSKI DOM in KRIZNI CENTER ZA OTROKE
Varna hiša in krizni center predstavljata varen prostor na tajni lokaciji. Namenjen je ženskam (z otroki ali brez), starim več kot 18 let, ki so zaradi nasilja v družini ogrožene. V Sloveniji je 16 varnih hiš in 3 krizni centri. Ena od hiš je prilagojena tudi gibalno oviranim ženskam ali otrokom in deluje pod okriljem Društva SOS telefon.
V krizni center za ženske in otroke se lahko umaknete 24 ur na dan. Krizni centri nudijo urgentno namestitev, medtem ko je za sprejem v varno hišo potreben predhodni dogovor. Bivanje v kriznem centru je začasno (prbl. 1 mesec), v varni hiši pa je omejeno na 12 mesecev. Plačuje se mesečni denarni prispevek. Ženskam, ki so brez sredstev za preživljanje, je omogočeno brezplačno bivanje. Tako krizni center kot varna hiša nudita strokovno pomoč, svetovanje, zagovorništvo in spremstvo na vse institucije, ki zadevajo posameznico.
V Sloveniji imamo tudi krizne centre, namenjene otrokom in mladostnikom.
Hiša zavetja Palčica je namenjena otrokom v predšolskem obdobju od 0 do 6 let, pri katerih CSD ugotovi, da je zanje in za zaščito njihovih interesov nujno, da se nemudoma umaknejo iz zanje ogrožajočega oziroma neprimernega okolja. Bivanje v Hiši zavetja Palčica je omejeno na tri tedne. Pristojni CSD v tem času najde primerno rejniško družino, lahko pa se otrok vrne tudi domov, če se razmere med tem časom uredijo.
Krizni center za mlade pa sprejema otroke in mladostnike od 6. do 18. leta, ki se znajdejo v stiski. V Sloveniji je na voljo 10 kriznih centrov za mlade in nudijo sprejem 24 ur na dan.
Materinski dom je za razliko od varne hiše na znani lokaciji. Sprejema matere z mladoletnimi otroki do 14. leta, nosečnice, porodnice in ženske, ki niso ogrožene in so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči stiski ter nimajo druge možnosti bivanja. V Sloveniji je 10 materinskih domov, ki nudijo 12 mesečno bivanje, uporabnica pa zanj plačuje prispevek za bivanje. Za sprejem je potrebno oddati pisno vlogo. Tako kot v varni hiši je tudi v materinskem domu nudijo strokovno podporo.
V Sloveniji imamo tudi namestitev za žrtve trgovine z ljudmi v okviru Društva Ključ – Center za boj proti trgovini z ljudmi. Imajo krizno namestitev in namestitev v varni prostor.
Več informacij je na voljo v spodnji preglednici ter v Priročniku za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, ki ga je izdalo Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja (2014) in v Praktičnem vodniku po sodnih in upravnih postopkih, ki ga je izdalo Društvo za nenasilno komunikacijo (2014). Na voljo je tudi mobilna aplikacija »Varna«. Povezava do njih je na naslednjih internetnih straneh :
-
Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja na http://www.drustvo-sos.si
-
Nasilje nad ženskami - Prav(n)e poti v arno življenje žensk in otrok, Praktični vodnik po sodnih in upravnih posotopkih na http://www.drustvodnk.si/images/stories/publikacije/2014-nasilje_nad_zenskami- pravni_prirocnik.pdf
-
Mobilna aplikacija »Varna« na http://www.drustvo-dnk.si/domavarna
Kraj in organizacija
Kontakti
Oblike pomoči
Telefon Petra Klepca
- za pomoč otrokom in mladostnikom z izkušnjo nasilja
Dežurni telefon: 080 15 52
- delovni čas: 7 dni / 24 ur
Pomoč otrokom – žrtvam nasilja: svetovalni telefon.
CELJE
CSD Celje –
Skupina za pomoč in samopomoč ženskam v stiski – »Moč«
Naslov: CSD Celje
Opekarniška 15 b, 3000 Celje
E-pošta: gpcsd.celje@gov.si
Spletna stran: www.csd-celje.si/
Telefon: 03 425 63 00
Pomoč ženskam – žrtvam nasilja: skupina za pomoč in samopomoč.
KOPER
Društvo za nenasilno komunikacijo
Naslov: Društvo za nenasilno komunikacijo
Vojkovo nabrežje 30 a, 6000 Koper
E-pošta: dnk.koper@siol.net
Spletna stran: www.drustvo-dnk.si
Telefon: 05 639 31 70; 031 546 098
Glej: DNK - Ljubljana
Krško
Zavod Emma
– center za pomoč žrtvam nasilja
Naslov: Zavod Emma
P.p. 159, 8270 Krško
E-pošta:zavodemma.krsko@siol.net
Telefon: 07 490 65 10; 030 616 767
Glej:
Zavod Emma - Ljubljana
LJUBLJANA
Društvo SOS telefon
za ženske in otroke
- žrtve nasilja
Naslov: Društvo SOS telefon
P.p. 2726, 1001 Ljubljana
E-pošta: drustvo-sos@drustvo-sos.si
Spletna stran: www.drustvo-sos.si
Telefon: 01 544 35 13; 01 544 35 14
SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja: 080 11 55
– delovni čas: pon. – pet.: 12.00 – 22.00; sob., ned., praz.: 18.00 – 22.00.
Telefon za nasilje na delovnem mestu: 031 722 333
– delovni čas: vsak torek:
17.00 - 20.00.
E-pošta: mobing@drustvo-sos.si
Pomoč ženskam in otrokom –
žrtvam nasilja:
- telefonsko svetovanje,
- osebno svetovanje ženskam z izkušnjo nasilja,
- e-svetovanje,
- socialno zagovorništvo za ženske – žrtve nasilja (komunikacija z institucijami, priprava na postopke na institucijah, spremstvo na institucije),
- skupina za samopomoč za ženske,
- 2 zatočišči za ženske in otroke – žrtve nasilja (v Ljubljani) – eno prilagojeno za sprejem gibalno oviranih uporabnic,
- svetovanje osebam z izkušnjo nasilja na delovnem mestu (telefonsko in e-svetovanje).
LJUBLJANA
Društvo za nenasilno komunikacijo
Naslov: Društvo za nenasilno komunikacijo
Miklošičeva cesta 38, 1000 Ljubljana
E-pošta: info@drustvo-dnk.si
Spletna stran: www.drustvo-dnk.si
Telefon: 01 434 48 22
Pomoč ženskam in otrokom –
žrtvam nasilja:
- telefonsko svetovanje,
- osebno svetovanje,
- e-svetovanje,
- zagovorništvo,
- pomoč v postopkih in kontaktih z institucijami,
- 2 varni hiši (v Ljubljani).
Pomoč osebam, ki povzročajo nasilje:
- trening socialnih veščin za moške, ki povzročajo nasilje nad ženskami,
- svetovalno delo z osebami, ki povzročajo nasilje,
- Zmorem drugače – vodena skupina za mlade fante, ki se vedejo nasilno.
LJUBLJANA
Društvo Ženska svetovalnica
Naslov: Društvo Ženska svetovalnica
Cesta v Mestni log 55, 1000 Ljubljana
Murgle center – 2. nadstropje
E-pošta: zenska@svetovalnica.org
Spletna stran:
www.drustvo-zenska-svetovalnica.si
Telefon: 01 251 16 02
Pomoč ženskam in otrokom -
žrtvam nasilja:
- telefonsko svetovanje,
- osebno svetovanje,
- e-svetovanje,
- zagovorništvo,
- pomoč v postopkih in kontaktih z institucijami,
- skupina za ženske v stiski,
- krizni center za ženske in otroke – žrtve nasilja (v Ljubljani),
- pomoč za ženske in dekleta z motnjo hranjenja.
LJUBLJANA
Zavod Emma
– center za pomoč žrtvam nasilja
Naslov: Zavod Emma
P.p. 221, 1000 Ljubljana
E-pošta: zavod.emma@siol.net
Spletna stran: www.zavod-emma.si
Telefon: 01 425 47 32
Dežurni telefon: 080 21 33
Pomoč ženskam in otrokom –
žrtvam nasilja:
- telefonsko svetovanje,
- osebno svetovanje,
- e-svetovanje,
- zagovorništvo,
- skupinsko svetovanje za dekleta in ženske.
LJUBLJANA
Društvo Ključ –
center za boj proti trgovini z ljudmi
Naslov: Društvo Ključ
P.p. 1646, 1001 Ljubljana
E-pošta: kljuc.center@siol.net; info@drustvo-kljuc.si
Spletna stran: www.drustvo-kljuc.si
Telefon: 01 510 42 20
Dežurni telefon: 080 17 22
Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi:
- telefonsko svetovanje,
- delo z žrtvami na terenu (psihosocialna in pravna pomoč, zdravniška oskrba...),
- krizna namestitev,
- varen prostor,
- pomoč pri organizaciji povratka v domovino,
- pomoč pri zaščiti prič.
LJUBLJANA
Združenje proti spolnemu zlorabljanju
Naslov: Združenje proti spolnemu zlorabljanju
Masarykova 23, 1000 Ljubljana
E-pošta: zpsz@siol.net
Spletna stran: www.spolna-zloraba.si
Telefon: 01 431 33 41; 041 923 242;
041 859 603
Dežurni telefon: 080 28 80
Pomoč odraslim, ki so preživeli spolno zlorabo v otroštvu, ter podpora pri razkrivanju spolno zlorabljenega otroka:
- telefonsko svetovanje,
- osebno svetovanje,
- zagovorništvo,
- skupina za samopomoč za ljudi, ki so preživeli spolno zlorabo v otroštvu,
- skupina za podporo in pomoč za svojce.
LJUBLJANA
Beli obroč Slovenije
- društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Naslov: Beli obroč Slovenije
Cigaletova 7, 1000 Ljubljana
E-pošta: info@beliobroc.si
Spletna stran: www.beliobroc.si
Telefon: 01 430 54 90; 040 772 276
Pomoč žrtvam kaznivih dejanj:
- psihosocialna pomoč,
- pravna pomoč,
- sklad za pomoč žrtvam kaznivih dejanj,
- zagovorništvo,
- psihoterapija,
- skupina za samopomoč.
MARIBOR
CSD Maribor -
Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor
Naslov: CSD Maribor
Slovenska ulica 8, 2000 Maribor
E-pošta: info@svetovalnica-mb.si
Spletna stran: www.csd-mb.si/
Telefon: 02 228 49 94; 041 735 135
Pomoč ženskam in otrokom –
žrtvam nasilja:
- telefonsko svetovanje,
- osebno svetovanje,
- e-svetovanje,
- zagovorništvo,
- pomoč v postopkih in kontaktih z institucijami,
- skupina za ženske - žrtve nasilja,
- skupina za otroke - žrtve nasilja.
NOVO MESTO
Društvo življenje brez nasilja
Naslov: Društvo življenje brez nasilja
P.p. 345, Rozmanova ulica 10,
8000 Novo mesto
E-pošta:drustvo.dzbn.nm@gmail.com
Spletna stran: www.varnahisanovomesto.si
Telefon: 07 332 68 95; 031 393 614
Pomoč ženskam in otrokom –
žrtvam nasilja:
- skupina za samopomoč za ženske,
- varna hiša (Novo mesto).
VELENJE
Beli obroč Slovenije
- društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Naslov: Beli obroč Slovenije
Titov trg 1, 3320 Velenje
E-pošta: darinka.kac@gmail.com
Telefon: 03 896 16 03; 040 333 170
Pomoč žrtvam kaznivih dejanj:
- psihosocialna pomoč žrtvam nasilja,
- usmerjanje v kakovostnejše življenje.
2. Krizni centri za ženske in otroke - žrtve nasilja
Kraj, naziv
in izvajalska organizacija
Naslov, e-pošta in spletna stran
Telefonske številke
Ljubljana
KRIZNI CENTER ŽENSKE SVETOVALNICE
Društvo Ženska svetovalnica
Naslov: Društvo Ženska svetovalnica – Krizni center
Cesta v Mestni log 55, 1000 Ljubljana
E-pošta:kc@svetovalnica.org;
kriznicenter@ gmail.com;
zenska.svetovalnica@guest.arnes.si
Spletna stran: www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/krizni-center
031 233 211
– 7 dni / 24 ur
01 251 16 02
Maribor
KRIZNI CENTER
ZA ODRASLE
ŽRTVE NASILJA MARIBOR
CSD Maribor
Naslov: CSD Maribor – Varna hiša
Zagrebška cesta 72, 2000 Maribor
E-pošta: varnahmb@t-2.net; gpcsd.marib@gov.si
02 480 11 86
02 480 11 87
031 776 102 (svetovanje)
Piran
KRIZNI CENTER
ZA ŽRTVE NASILJA
CSD Piran
Naslov: CSD Piran – KCŽN
Obala 114, 6330 Piran
E-pošta:csd.piran-kc@gov.si; gpcsd.piran@gov.si
040 303 669
– 7 dni / 24 ur
05 903 95 90
3. Krizna namestitev za žrtve trgovine z ljudmi
DRUŠTVO KLJUČ – CENTER ZA BOJ PROTI TRGOVINI Z LJUDMI
Naslov: Društvo Ključ, P.p. 1646, 1001 Ljubljana
E-pošta: kljuc.center@siol.net; info@drustvo-kljuc.si
Spletna stran: www.drustvo-kljuc.si
Telefon: 01 510 42 20; 031 613 000
Brezplačni telefon: 080 17 22
4. Varne hiše
Kraj, naziv in izvajalska organizacija
Naslov, e-pošta in spletna stran
Telefonske številke
Celje
VARNA HIŠA CELJE
Društvo Regionalne varne hiše Celje
Naslov: Varna hiša Celje
P.p. 347, 3000 Celje
E-pošta: drustvo.regionalna.varna.hisa@siol.net
03 492 63 56
Kranj
VARNA HIŠA GORENJSKE
Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja
Naslov: Varna Hiša Gorenjske
Slovenski trg 1, P.p. 575, 4000 Kranj
E-pošta: vh.gorenjska@siol.net
Spletna stran: www.varnahisagorenjske.si/
051 200 083
Krško
ZAVETIŠČE PEPCIN DOM
CSD Krško
Naslov: Zavetišče Pepcin dom
Cesta krških žrtev 11, 8270 Krško
E – pošta: vh.krsko@gmail.com
07 490 49 50
051 387 810
Ljubljana
ZATOČIŠČE ZA ŽENSKE IN OTROKE
– ŽRTVE NASILJA (2 zatočišči; eno prilagojeno za sprejem gibalno oviranih uporabnic)
Društvo SOS telefon
Naslov: Društvo SOS telefon
P.p. 2726, 1001 Ljubljana
E-pošta: drustvo-sos@drustvo-sos.si
Spletna stran: www.drustvo-sos.si
SOS telefon:
080 11 55
– delovni čas: pon. – pet.: 12.00 – 22.00; sob., ned., praz.: 18.00 – 22.00.
Ljubljana
VARNA HIŠA ZA ŽENSKE IN OTROKE, ŽRTVE NASILJA
(2 varni hiši)
Društvo za nenasilno komunikacijo
Naslov: Društvo za nenasilno komunikacijo
Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana
E-pošta: vh.dnk@siol.net;
Spletna stran: www.drustvo-dnk.si
031 736 726
Ljubljana
VARNA HIŠA
ZA UŽIVALKE TRDIH DROG, KI SO ŽRTVE NASILJA
Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma
Naslov: Društvo Stigma
Štihova 12, 1000 Ljubljana
E-pošta: vh.stigma@gmail.com
Spletna stran:
http://drustvo-stigma.si/varna-hisa
05 904 17 70
030 696 398
Ljutomer
VARNA HIŠA POMURJA
Društvo varnega zavetja Ljutomer
Naslov: Varna hiša Pomurja
P.p. 18, 9240 Ljutomer
E-pošta: vh.ljutomer@siol.net;
Spletna stran: www.dvz.si/
02 584 83 90
031 442 200
Maribor
VARNA HIŠA MARIBOR
CSD Maribor
Naslov: Varna Hiša Maribor
Zagrebška cesta 72, 2000 Maribor
E-pošta: varnahmb@t-2.net
Spletna stran: http://csd-mb.si/
02 480 11 86
02 480 11 87
Nova Gorica
VARNA HIŠA KARITAS
ZA PRIMORSKO
Zavod Karitas Samarijan
Naslov: Varna hiša Karitas za Primorsko
P.p.322, 5000 Nova Gorica
E-pošta: karitas.samarijan@siol.net
Spletna stran: www.zavodsamarijan.si/
05 330 02 34
031 655 961
Novo mesto
VARNA HIŠA NOVO MESTO
Društvo Življenje brez nasilja
Naslov: Varna hiša Novo mesto
P.p. 345, 8000 Novo mesto
E-pošta: drustvo.dzbn.nm@gmail.com;
Spletna stran: www.varnahisanovomesto.si/
07 332 68 95
031 393 614
Ptuj
VARNA HIŠA PTUJ
CSD Ptuj
Naslov: Varna hiša Ptuj
Trstenjakova ul. 5a, 2250 Ptuj
E-pošta: varna.hisa.ptuj@gmail.com
Spletna stran: http://csd-ptuj.si/
02 787 56 69
051 368 299
Sežana
REGIJSKA VARNA HIŠA KRAS
CSD Sežana
Naslov: Regijska varna hiša Kras
Kosovelova 4 b, 6210 Sežana
E-pošta: vhkras@gmail.com
Spletna stran: www.vhkras.si/
05 620 24 42
070 754 530
Slovenj Gradec
VARNA HIŠA SLOVENJ GRADEC
Društvo Regionalne varne hiše Celje
Naslov: Varna hiša Slovenj Gradec
P.p. 180, 2380 Slovenj Gradec
E-pošta: varna.hisasg1@t-1.si;
drustvo.regionalna.varna.hisa@siol.net
02 882 94 35
Velenje
VARNA HIŠA VELENJE
Društvo Regionalne varne hiše Celje
Naslov: Varna hiša Velenje
P.p. 208, 3320 Velenje
E-pošta: varna.hisave@siol.net;
drustvo.regionalna.varna.hisa@siol.net
03 897 66 90
5. Materinski domovi
Kraj, naziv in
izvajalska organizacija
Naslov, e-pošta in spletna stran
Telefonske številke
Ajdovščina
DOM KARITAS NA CESTI
Zavod Karitas Samarijan
Naslov: Dom Karitas na cesti
Cesta 98, 5270 Ajdovščina
E-pošta: karitas.samarijan@siol.net
Spletna stran: www.zavodsamarijan.si/
05 330 02 34
031 655 961
Celje
MATERINSKI DOM CELJE
JZ SOCIO,
Javni zavod za socialno varstvene dejavnosti Celje
Naslov: Materinski dom Celje
Kocenova 8, 3000 Celje
E-pošta: materinski.dom@siol.net
Spletna stran: http://moc.celje.si/socio/md.htm
03 492 10 14
03 492 10 15
Jesenice
MATERINSKI DOM GORENJSKE
Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja,
Varna hiša Gorenjske
Naslov: Materinski dom Gorenjske
P.p. 23, 4270 Jesenice
E-pošta: vh.gorenjska@siol.net
Spletna stran: www.varnahisagorenjske.si/
05 994 30 19
051 200 083
Ljubljana
MATERINSKI DOM LJUBLJANA
CSD Ljubljana - Šiška
Naslov: Materinski dom Ljubljana
Celovška cesta 195, 1000 Ljubljana
E-pošta: materinskidom@gov.si
Spletna stran: www.csd-lj-siska.si/
051 422 024
– dežurni telefon
01 283 37 45
Ljubljana
MATERINSKI DOM ZAVOD PELIKAN KARITAS - LJUBLJANA
Zavod Pelikan Karitas
Naslov: Materinski dom Zavod Pelikan Karitas
Gumnišče 5, 1291 Škofljica
E-pošta: materinski.dom@karitas.si
Spletna stran:http://pelikan.karitas.si/materinski/
01 366 77 21
Maribor
MATERINSKI DOM MARIBOR
CSD Maribor
Naslov: Materinski dom Maribor
Na Jelovcu 22, 2354 Bresternica
E-pošta: info@materinski-dom.si
Spletna stran: CSD Maribor: www.csd-mb.si/
02 623 25 52
051 260 159
Mozirje
MATERINSKI DOM MOZIRJE (Andrejev dom)
Nadškofijska Karitas Maribor
Naslov: Materinski dom Mozirje
Podvrh 23, 3330 Mozirje
E-pošta: info@karitasmb.si
Spletna stran: www.karitasmb.si/
03 583 15 30
041 714 347
Solkan
MATERINSKI DOM SOLKAN
Zavod Karitas Samarijan
Naslov: Materinski dom Solkan
Skalniška 1, 5250 Solkan
E-pošta: karitas.samarijan@siol.net
Spletna stran: www.zavodsamarijan.si/
05 330 02 34
031 655 961
Škofljica
MATERINSKI DOM ŠKOFLJICA
Zavod Pelikan Karitas
Naslov: Materinski dom Zavod Pelikan Karitas
Gumnišče 5, 1291 Škofljica
E-pošta: materinski.dom@karitas.si
Spletna stran: http://pelikan.karitas.si/materinski/
01 366 77 21
Žalec
MATERINSKI DOM ŽALEC
Nadškofijska Karitas Maribor
Naslov: Materinski dom Žalec
Savinjska cesta 1, 3310 Žalec
E-pošta: info@karitasmb.si
Spletna stran: www.karitasmb.si/
03 583 15 30
041 714 347
6. Krizni centri za otroke in mlade (KCM)
VSI KCM SO DOSEGLJIVI VSAK DAN, 24 UR.
Kraj, naziv
in izvajalska organizacija
Naslov, e-pošta in spletna stran
Telefonske številke
Celje
KRIZNI CENTER ZA MLADE CELJE
CSD Celje
Naslov: KCM Celje
Ipavčeva ulica 8, 3000 Celje
E-pošta: kriznicenterzamlade@t-1.si
Spletna stran: http://www.csd-celje.si/
03 493 05 30
031 576 150
Grosuplje
KRIZNI CENTER ZA OTROKE - HIŠA ZAVETJA PALČICA
CSD Grosuplje
Naslov: Hiša zavetja Palčica
Brvace 41, 1290 Grosuplje
E-pošta: hisa.palcica@gmail.com
Spletna stran: www.kco-palcica.si
059 922 866
040 194 192
040 194 193
Koper
KRIZNI CENTER ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
CSD Koper
Naslov: KCM Koper
Kolarska ulica 10, 6000 Koper
E-pošta: kcm.koper@gov.si
Spletna stran: http://csd-kp.si
05 66 34 590
05 66 34 599
041 303 203
Krško
KRIZNI CENTER ZA MLADE KRŠKO
CSD Krško
Naslov: KCM Krško
Cesta krških žrtev 105, 8270 Krško
E-pošta: kcmkrsko@kabelnet.net
07 490 51 77
051 611 940
Lesce
KRIZNI CENTER ZA MLADE »KRESNIČKA«
CSD Radovljica
Naslov: KCM Kresnička Lesce
Alpska cesta 15, 4248 Lesce
E-pošta: krizni.center@telemach.net
Spletna stran: www.kc-kresnicka.si/
04 531 69 30
040 436 531
040 436 530
Ljubljana
KRIZNI CENTER ZA MLADE LJUBLJANA
CSD Ljubljana – Bežigrad
Naslov: KCM Ljubljana
Ravbarjeva 11 a, 1000 Ljubljana
E-pošta: kcmlj@siol.net
Spletna stran:
01 236 12 22
01 236 12 23
041 419 121
041 419 122
Maribor
KRIZNI CENTER ZA MLADE MARIBOR
CSD Maribor
Naslov: KCM Maribor
Trubarjeva 27, 2000 Maribor
E-pošta: kcm-mb@gov.si; gpcsd.marib@gov.si
Spletna stran: www.csd-mb.si/
02 250 26 60
051 324 211
Murska Sobota
KRIZNI CENTER ZA MLADE
MURSKA SOBOTA
CSD Murska Sobota
Naslov: KCM Murska Sobota
Lendavska 15a, 9000 Murska Sobota
E-pošta: kcm.ms@siol.net
02 534 85 82
031 304 601
Nova Gorica
KRIZNI CENTER ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE 10-KA
CSD Nova Gorica
Naslov: KCM Nova Gorica
Marušičeva ul. 6, 5000 Nova Gorica
E-pošta: kc-ng@siol.net
Spletna stran: www.csdgorica.si/
08 205 24 60 051 635 115
Slovenj Gradec
KRIZNI CENTER ZA MLADE
SLOVENJ GRADEC
CSD Slovenj Gradec
Naslov: KCM Slovenj Gradec
Ozka ulica 1, 2380 Slovenj Gradec
E-pošta: csdsg.krizni.center@gov.si
Spletna stran:
02 885 01 11
041 769 749
VIRI:
-
Špela Veselič, Dalida Horvat, Maja Plaz (ur.): Priročnik za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja. Ljubljana: Društvo SOS telefon, september 2014
-
Ignatov Vesna (2009), Vodnik po Zatočišču, Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja